Mama in dobro počutjeZdravje in dobro počutje

Narava in njena zdravilna moč

Vez med človekom in naravo se je spletla že v pradavnini. Vendar smo ljudje v sodobnem času v večini močno izgubili stik z njo. Pretežno sedenje v pisarnah, delo v zaprtih prostorih in tehnologija, ki nas obkroža, so nas še dodatno oddaljili od narave. Način sodobnega življenja, privede preveliko ljudi do kroničnih obolenj, kot tudi pomanjkanja vitamina D, do debelosti, depresivnosti, osamljenosti, kratkovidnosti in tesnobe. 

Prebivalci Slovenije smo lahko srečni, ker živimo v taki deželi, ki je bogato prekrita z gozdovi, travniki in na splošno z naravo. Saj si z njo lahko precej pomagamo.

Z vsakodnevnim ravnanjem moramo skrbeti za svoje zdravje. Poskrbeti moramo za zadosten vnos tekočine (pitje vode in  drugih nesladkanih, brezalkoholnih pijač). Poleg tega so še zdrava prehrana, telesna vadba in gibanje na svežem zraku, glavne sestavine dobrega počutja. Izreden pomen ima tudi sproščanje, s katerim poskušamo ublažiti stres. Tukaj si lahko pomagamo s TaiChi-jem, Qi-gong-om, jogo, meditacijo in s sprehodi ter bivanjem v naravi.

Narava

Narava v mojem življenju

Kot sem že zgoraj omenila, je gibanje na svežem zraku izrednega pomena. Še posebej v neokrnjenem okolju, izven velikih mest, v gorah, gozdovih …

Kot otrok sem živela v objemu gozdov, travnikov in hribov (tistih, malo pod 1000 m nm.v.). Po celih dnevih, preživetih na zraku, tekanju po travnikih, plezanju po hribčkih in stikanju po gozdu, sem bila polna energije. Zvečer sem padla v posteljo.

Narava me je vedno vabila s svojo lepoto. Z zanimanjem sem spoznavala, kaj mi ponuja. Raziskovala sem, kaj nudi travnik, kaj lahko shranim, posušim za čaj in kaj lahko tudi pojem. Vsako leto sem z največjim veseljem pričakovala prve gozdne jagode, ki so rastle na robu travnika.

Še vedno me vse to znanje spremlja in ga tudi nadgrajujem. Rada imam naravo in sem vesela in hvaležna, da se lahko gibljem po njej, da nam podarja svoje dobrote in da se z njo lahko tudi pozdravimo. Tako duha, kot tudi telo.

Narava in zdravje

Kako nam pomaga narava pri vzdrževanju zdravja?

Narava in znanost

Znanstveniki po celem svetu dokazujejo, da bivanje človeka v naravi krepi imunski sistem, pomaga premagovati stres, depresijo, mentalno iztrošenost. Blagodejno vpliva na telo, čustva, kot tudi na možgane.

V gozdu se nam sprošča 12% manj stresnega hormona, kot v mestu. Gozd tako pozitivno vpliva na izboljšanje koncentracije in sposobnosti učenja, kar je pomembno pri otrocih in tudi odraslih z ADHD-jem.

Nadaljnje ugotovitve so pokazale: 7% upad dejavnosti simpatičnega živčevja, 1,4% znižanje krvnega tlaka in 6% zmanjšanje srčnega utripa. Pri preiskovalnih osebah, se je pokazalo tudi boljše razpoloženje in upad tesnobnosti.

Drevesa

Bližina dreves je še posebej blagodejna za naše počutje, kot tudi za zdravje.

Drevesa imajo izredno pomembne funkcije za splošno dobrobit:

  • Z njimi si izmenjujemo kisik in ogljikov dioksid – nase vežejo ogljikov dioksid in oddajajo kisik nazaj v ozračje
  • Dajejo nam zavetje in senco – so življenjski prostor številnim živalskim in rastlinskim vrstam
  •  Dajejo nam plodove
  • Prečiščujejo zrak, saj so pomemben filtrirni sistem, ki ozračje očisti prahu, bakterij, gliv…
  • Oddajajo FITONCIDE, naravne antibiotike, ki spodbujajo tvorbo belih krvničk, ki so pomembne za telesno odpornost
  • Iglavci nam ponujajo smolo (naravna zaščita za poškodovano deblo), ki ima dokazano izreden antibakterijski učinek

Marinka Lampreht v Bodi Eko oktober 2018: “Kako določena drevesa vplivajo na nas? Iglavci (smreka, jelka, bor, macesen) ponujajo pretočnost, olajšajo dihanje, sprostijo, delujejo na srce, grlo, prebavila). Listavci (breza, bukev, hrast, gaber) lajšajo napetosti, ugodno vplivajo na čustvene težave, napolnjujejo z dobrohotnostjo in potrpežljivostjo. Sadno drevje (jablana, drevesa s koščičastimi sadeži, hruška …) pomagajo pri odločanju za odgovornejši odnos, lažji izbiri, odločnejšem zavzemanju za lastna čustva … In ne pozabimo na parkovna drevesa in grmovnice. Ti nas lahko pomirijo, tudi spodbudijo.”

Narava in drevesa

Japonci pričeli z gozdnimi kopelmi

Na Japonskem so pričeli z gozdnimi kopelmi zaradi njihovega načina življenja. Celodnevni urniki v pisarnah povzročajo visok krvni tlak, stres, bolezni, depresije in samomorilnost. 

Učinek gozdne terapije učinkovito dokazuje Yoshifumi Miyazaki (prirodoznanski antropolog). Prepričan je, da se ljudje najboljše počutimo v naravi, čeprav se tega vedno ne zavedamo. Človeška vrsta se je nenazadnje le razvijala v naravi.

Med možgani in naravo obstaja nenehna izmenjava signalov. Naša fiziologija je še vedno navajena na naravo, saj smo med evolucijo prebili 99,9% svojega časa v njej. Občutek udobja tako dosežemo v prijetnih delih narave, kjer se lahko sprostimo. Tako nam miroljubne oziroma dobrodejne plati narave pomagajo pridobiti umirjenost, jasnost zaznavanja, empatijo in upanje.

Qing Li, imunolog na oddelku za okoljsko medicino na Japonski medicinski šoli v Tokiu priporoča, da si lahko tudi doma pričaramo gozdno vzdušje tako, da kanemo v vlažilec zraka nekaj kapljic cipresovega eteričnega olja. Poleg tega pravi: “Če utegnete iti na počitnice, ne hodite v mesta. Pojdite nekam v naravo. Poskusite iti v naravno okolje enkrat mesečno za konec tedna. Najmanj enkrat tedensko obiščite kakšen park. Vrtnarjenje je koristno. Na sprehodih po mestu hodite pod drevesi namesto čez zelenice. Pojdite nekam, kjer je mirno. Tudi bližina vode vam bo dobro dela.« – iz knjige Florence Williams, Narava zdravi in popravi

Povezanost možganov z vadbo in naravo

Art Kramer (nevroznanstvenik), znan po razlagah, kako vadba varuje možgane pred kognitivnim upadom, ko se staramo. Opravil je številne študije, ki dokazujejo, da vadba sproža rast novih možganskih celic, predvsem v predelih, povezanih s spominom, izvršilno funkcijo in prostorsko zaznavo.

Kakšen je lahko pomen povezanosti narave s pozornostjo in njeni vlogi pri tem, da nam narava bistri pamet?

Naša pozornost je lahko precej zbegana, ko sedimo v pisarni med vsemi motilci, kot so elektronska pošta, razna opozorila, ki se prismukajo na ekran, zvoki, šumi in še kaj. Zato morajo možgani filtrirati vse te motilce, da lahko premišljujemo, vendar je poglobljeno razmišljanje težje dosegljivo. Razgled, ki nam ga ponuja narava, nas postavlja pred manj izbir. Takrat, ko imamo na voljo manj izbir, deluje sistem za pozornost veliko bolje, ko se moramo lotiti nalog na višji stopnji. Ni velikih potreb po filtriranju, zato se lahko posvetimo globljim mislim.

Opazovanje narave, kot je opisoval Frederick Law Olmsted že leta 1865 “zaposli duha, ne da bi ga utrujalo, a ga vseeno uri; umirja ga, vendar hkrati poživlja; in tako z vplivanjem duha na telo doseže učinek osvežilnega počitka in okrepitve celotnega sistema.”

Vpliv eteričnih olj

V Koreji so na golem območju zasadili gozd cipres. Sprehajanje po gozdu cipres je še posebej blagodejno za zdravje. Ciprese očistijo sinuse in celice celotnega telesa se prepojijo z njeno gozdnato dišavo, kar učinkuje zdravilno in poživljajoče. Po navedbah korejskega inštruktorja gozdnega zdravljenja, naj bi v tem gozdu, ciprese delovale antibakterijsko. Ciprese namreč vsebujejo fitoncide, ki spadajo med terpene, družino aromatičnih ogljikovodikov, ki so glavna sestavina naravne smole. Fitoncidi zmanjšajo stres za 53%, krvni tlak pa znižajo za 5 do 7%. 

Narava in voda

Raziskovalci na korejskem Raziskovalnem inštitutu proučujejo učinke eteričnih olj iglavcev, za katere so ugotovili, da lajšajo kožne bolezni (kot atopijski dermatitis – ob nanosu na kožo v nizkih koncentracijah), blažijo stres (nižajo kortizol – z vdihavanjem), zmanjšujejo simptome astme (tudi z vdihavanjem).

Vpliv hrupa na možgane

Narava pomaga našim možganom tudi tako, da se le malce spočijejo, če le ni pretiranega hrupa, ki prihaja od človeka (letala, promet). Možgani sicer zaznavajo hrup tudi, ko ga mi že nekako odmislimo. Druga obremenitev so nenehne misli (tudi sama neprestano razmišljam. Kaj pripraviti za kosilo, kako zorganizirati dan, kam z otroki na dejavnosti, kaj napisati, kaj…). Drobne odločitve brez konca in kraja. Vse te misli, torej obremenitve možganov, ne pripomorejo k temu, da bi možgane preplavili alfa valovi, ki privalujejo medtem, ko imamo prazne misli (kot pri meditaciji).

Vpliv narave na zdravje

Številni znanstveniki raziskujejo vpliv narave na zdravje. Vprašanja, ki si jih zastavljajo in jih poskušajo tudi dokazati se navezujejo na preživeti čas v gozdovih. Ugotovili so, da tako preživeti čas, izboljša duševno zdravje, poviša telesno kondicijo in posledično zmanjša stroške za zdravstvo.

Japonske raziskave kažejo, da ima narava nekaj takojšnjih učinkov na človekovo zdravje. Sem sodi znižanje pulza, odziv parasimpatičnega živčnega sistema, ki vzbudi občutek miru in dobrega počutja.

Druge, japonske in finske, študije so zaznale pri ljudeh nižji krvni tlak, manj kortizola, ki kroži po telesu, izboljšalo se je njihovo razpoloženje, že po petnajstih do dvajsetih minutah. Po še daljšem času (cca. 45-50 minut), so številni udeleženci izkazali izrazitejšo umsko storilnost, občutek vitalnosti in tudi duševno pronicljivost.

Kaj pomeni gibanje na prostem?

  • Vdihovanje kisika
  • Napolnimo si pljuča
  • Pospešimo srčni utrip
  • Popravimo držo – nasprotje celodnevni sedeči, sklučeni drži za računalnikom

Možgani se s telesno dejavnostjo spreminjajo – izpopolnjuje se spomin in upočasnjuje staranje. Z aktivnostjo tudi izboljšamo razpoloženje, zmanjša se tesnoba. Pri otrocih se izboljša sposobnost učenja. Nekatere študije tudi kažejo, da je telesna dejavnost učinkovita kot antidepresiv, vendar za lajšanje blage depresivnosti.

Zgoraj omenjeni učinki se povečajo, če povežemo vadbo in naravo.

Narava in njena zdravilna moč

Hoja

Med hojo se porajajo nove ideje, navdihi za umetnost. Tudi pesnikom, pisateljem in izumiteljem, so se v preteklosti porajale ideje ravno med sprehodi (Tesla naj bi med sprehodom izumil elektromotor, James Watt parni stroj…).

Nevroznanstvenik Art Kramer je izračunal, da 40 minut zmerne hoje na dan, lahko deloma zaščiti “starajoče se možgane pred upadom umskih sposobnosti, zlasti pri izvrševalnih veščinah, spominu in hitrosti odzivanja oziroma psihomotorični hitrosti.”

Poleg omenjenega so pomembni tudi dobri geni, vzdrževanje družabnih stikov in ohranjanje intelektualne kritičnosti.

ADHD in narava

Lahko to “motnjo” ukrotimo brez zdravil? Morda z naravo?

Bi lahko bivanje zunaj otrokom pomagalo, da spremenijo vzorce čustev in pozornosti?

Ali pa morda naši preveč strukturirani in pretirano usmerjeni razredi slabo vplivajo na otrokovo prosto raziskovanje?

Nenazadnje je nekoč nemir pomenil prilagodljivost, ki smo jo sčasoma začeli pojmovati kot bolezensko stanje. Stephen Hinskaw, psiholog z Univerze Kalifornije, Berkeley je dejal, da je ADHD “vzniknil” pred 150 leti, ko smo uvedli obvezno šolanje in ga označil kot družbeni konsktrukt. To podkrepi z razlago, da se bodo k raziskovanju nagnjeni otroci v šoli dolgočasili in se počutili neustrezne, saj bo takšno omejujoče okolje njihove simptome le podkrepilo. 

Desna prefrontalna skorja je namenjena organizaciji, presoji, osredinjanju na naloge. Le-ta je pri otrocih z ADHD manj dejavna. Pozornost bi se utegnila izboljšati, če narava omogoči prenovitev desne prefrontalne skorje.

Narava in ADHD

Različni načini bivanja v naravi spreminjajo naše možgane na boljše. Zato v svoji bližini potrebujemo naravo. Koristi nam že to, da se zazremo v drevesa, vodne površine in zelenje. Naravna območja zaposlijo naše čute. S kratkimi izpostavitvami naravi je človek manj napadalen, ustvarjalnejši, ima boljši posluh za skupnost in je v celoti bolj zdrav. Finsko priporočilo je, da bi naj preživeli najmanj 5 ur mesečno v naravi. Kar se meni zdi zelo malo, ker jih rabim najmanj toliko na teden.

Epilog

Ko gremo v gozd se posvetimo le temu kar vidimo, slišimo. Prepustimo se zvoku, prisluhnimo ptičem, šumenju listov v vetru… Vdihnimo gozdne vonjave, prepustimo se svetlobi, igri sončnih žarkov, ki se prebijajo skozi liste dreves. Poiščimo čudovite kotičke, kjer bi lahko prebivali tudi škratki 😉

Sem vas prepričala, da boste šli danes na sprehod v gozd? Najboljše, da je to kar na vsakdanjem urniku. Vsaj pol ure. Zdaj pa le pot pod noge.

Komplet za krepitev imunske odpornosti
Program za revitalizacijo

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Sign up to our newsletter!

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.