Zdravje in dobro počutje

Mikrobi, antibiotiki, probiotiki – kaj morate vedeti o njih?

Mikrobi

Veste katera je najmanjša in hkrati najstarejša, ter najuspešnejša oblika življenja na Zemlji? Prav ste uganili. To so mikrobi.

Takoj, pri naravnem rojstvu, ob prehodu novorojenčka iz materine nožnice, začne dojenček pridobivati mikrobioto. Naslednja postaja je materina koža, ko položijo malo štručko na mamin trebuh in prsa. Najpomembnejša pri pridobivanju bakterij je mama, saj njeni mikrobi ščitijo tudi novorojenčka. Dojenje spodbudi določene mikrobe, ki so se naselili v stiku z mamico. To so bifidobakterije, ki ljubijo materino mleko.

Otroci rojeni s carskim rezom, so prikrajšani za stik z bakterijami porodnega kanala in nenazadnje z vaginalnimi bakterijami. Zato potrebujejo tudi več časa, da se vzpostavijo v njihovem črevesju normalne črevesne bakterije. Nekatere študije celo kažejo, da imajo ti otroci povečano tveganje za razvoj alergij in astme.

Mikrobiota se potem vzpostavlja naslednja tri leta, tudi do pet let. V tem obdobju je tudi izredno nestabilna. Šele po tem, ko se mikrobne združbe končno vzpostavijo, postanejo zelo stabilne.

Po sedmem letu starosti ni več zaznati razlike med črevesno floro otrok rojenih po naravni poti in tistih, ki so bili rojeni s carskim rezom.

Stabilnost mikrobiote lahko spremenijo le drastični dogodki. Mednje spada nenehna slaba prehrana, bolezni, stres ter jemanje antibiotikov. Po zdravljenju s slednjimi, se mikrobiota v večini primerov vrne v bolj ali manj prvotno stanje. Seveda to terja svoj čas.

Tako je podporna kura črevesju s probiotiki, po jemanju antibiotikov, priporočljiva še vsaj dva do tri mesece po končanem zdravljenju.

Spremembe v črevesju lahko povzročijo še čezmerna telesna teža, presnovni sindrom, vnetne črevesne bolezni, pomanjkanje vitaminov in mineralov, kronična mišično-skeletna bolezen, okužbe sečil, astma, rakasta obolenja, avtoimune bolezni.

Kje domujejo mikrobi?

Z mikrobi je prekrita vsaka oblika življenja. Z njimi oblikuje kompleksen odnos, ki je po večini harmoničen.

Mikrobiota človeka pa se nahaja na koži, v nosni in ustni votlini, sečilih in prebavni cevi, kot tudi v pljučih. Torej na vseh površinah, ki imajo stik z zunanjim svetom.

Največje nahajališče mikrobov je v črevesju, kjer prebiva 99% vseh bakterij (okoli 2 kg), ki prebivajo v/na človeku. Od tega živi živi med 500 in 1500 različnih vrst bakterij. Oziroma po drugem viru 1800 rodov, od katerih jih poznamo 200, ter 40.000 vrst, od katerih jih poznamo le 500. Vsega skupaj naj bi jih bilo 1014 mikrobov, v celotnem človeškem telesu.

Kje se nahajajo mikrobi

Funkcija mikrobov v našem telesu

Kakor so pokazale znanstvene raziskave, imamo tri velike skupine “prebivalcev”. Del mikrobiote (približno 1/3) najdemo pri vseh ljudeh. Drugi del (približno 2/3), pa so specifične bakterije na vsakega posameznika posebej. Potemtakem, je mikrobiota vsakega človeka unikatna.

Mikrobi opravljajo za nas različna opravila. Sodelujejo pri razvoju imunskega sistema, zadolženi so za prebavo večine hrane, za nas izdelujejo vitamina B in K, onemogočajo razširitev “slabih” mikrobov – tistih, ki povzročajo bolezni.

Koristne bakterije so (lahko) naše zaveznice, proti patogenim bakterijam.

Znanstveniki neprestano raziskujejo črevesne “prebivalce”, vendar je še vedno ogromno neraziskanega, mnogo ugank. Mehanizem delovanja naše črevesne mikrobiote je veliko bolj zapleten, kot si lahko predstavljamo.

Poznamo le majhen del tega mikro-sveta. Strokovnjaki znajo izolirati, gojiti in proučevati, le majhen del mikroorganizmov.

Anitibiotiki

V naša telesa lahko vdrejo tudi sovražne bakterije, tiste, ki povzročajo vnetja. Orožje, ki uniči te povzročitelje nevarnih bolezni, so antibiotiki (orožje, s katerim se medsebojno uničujejo sovražne glive in bakterije). Le-ti pobijejo tudi družine teh bakterij, njihove znance, znance znancev … Kot najboljše orožje nevarnim bakterijam, so obenem tudi najnevarnejše orožje proti najboljšim bakterijam.

Antibiotiki učinkujejo tako, da prevrtajo bakterije, jih zastrupijo in naredijo neplodne bakterije. Ta zdravila NE učinkujejo na viruse, zato je velikega pomena, da uporabljamo antibiotike, kadar je to res potrebno. Antibiotik vzemite le takrat, ko je njegova uporaba res upravičena. Sicer si povzročite več škode, ker z nesmiselno uporabo antibiotikov, pobijemo tudi številne koristne bakterije.

Ob nejasnih okužbah zatorej zdravnik opravi test, ki pokaže kakšna je raven kazalnikov vnetja. Če je uporaba antibiotika resnično upravičena, ga vsekakor vzemite, saj ta tabletka dobesedno rešuje življenja. Antibiotiki poskrbijo, da se bakterije prenehajo razmnoževati. Tako lahko tudi imunski sistem poskrbi, da se znebi še ostalih nepridipravov.

Ob jemanju antibiotikov se nam lahko bistveno spremeni naša črevesna flora. Lahko se zmanjša raznovrstnost mikrobiote, kakor se lahko tudi spremenijo sposobnosti naših mikrobov. Neželeni učinek jemanja teh zdravil, ki je tudi najpogostejši, je driska. Če ne dobite driske, pa lahko morda ob jutranjem obisku stranišča opazite večjo količino blata, v kateri se nedvomno nahaja večja količina mrtvih črevesnih bakterij.

Kar je še posebej pomembno pri jemanju antibiotikov je to, da zaužijete zdravilo do konca, natančno tako, kot je predpisal zdravnik. Le tako lahko zagotovimo, da se pozdravimo. Če se ne držimo navodil in ne pojemo zdravila do konca, je večja verjetnost, da bo kakšna od sovražnih bakterij preživela, se celo okrepila in pridobila zaščito, s katero se bo naslednjič antibiotik težko boril, ali v najhujšem primeru, celo izgubil bitko.

Vpliv antibiotikov

Probiotiki

Ljudje že od nekdaj jedo probiotične bakterije, brez njih nas namreč ne bi bilo. Tako še vedno zaužijemo dnevno več milijard živih bakterij, od katerih jih mnogo konča svojo pot že v želodcu, ko jih ujame kopel želodčne kisline in drugi uničujoči prebavni procesi. Tiste, ki preživijo, pristanejo v debelem črevesu.

Dobre bakterije, ki zmorejo preživeti želodčno kislino so na primer Lactobacillus rhamnosus, Lactobacillus acidophilus, Lactobacillus casei Shirota. Lactobacili razgrajujejo mlečni sladkor (laktozo) in izdelujejo mlečno kislino. Tako spadajo med mlečnokislinske bakterije.

“Kako se mikrobi sploh znajdejo v naših ustih?”, se vprašate. Nahajajo se v surovih jedeh, nekatere preživijo tudi kuhanje, druge so na prstu, ki smo si ga obliznili, med poljubom se veselo pozdravljajo med seboj naselja bakterij. Otroci so pa sploh mojstri pridobivanja mikrobiote. Samo poglejte ga, kaj vse nese v usta.

Tako se znajdejo med dobrimi tudi tiste, ki so sicer povzročitelji bolezni, vendar jih je ponavadi premalo na kupu, da bi nam posebej škodile. Tiste, ki jih imenujemo “dobre”, so probiotiki.

Kje se nahajajo dobri mikrobi?

Že naši predniki so nagonsko delali prav, ko so hrano zaščitili tako, da so jo zaupali koristnim bakterijam. Tako je iz mleka nastalo kislo mleko ali jogurt, zelje so kisali, pripravljali kruh z drožmi. Kislina in številne dobre bakterije tako ščitijo živilo pred napadom slabih bakterij. Temu procesu rečemo fermentacija, ki je najstarejša in najbolj zdrava metoda podaljševanja užitnosti hrane.

Vendar bi tu rada posebej poudarila, da pazite, če te izdelke kupujete, da NISO pasterizirani, saj se s pasterizacijo (segrevanje živila) uničijo poleg patogenih bakterij tudi koristne.

Kje se nahajajo mikrobi?

Naloge probiotikov

Probiotiki aktivirajo imunski sistem – neka raziskava je dokazala, da so starostniki in aktivni športniki, ki so bili obravnavani, manjkrat oziroma manj intenzivno prehlajeni, ko so redno uživali probiotike. Probiotiki tudi ovirajo patogene bakterije, zdravijo in preprečujejo driske, lahko izboljšajo sindrom vzdražljivega črevesja.

Nadalje zavirajo kancerogene snovi, ki jih proizvajajo patogene bakterije, izboljšujejo avtoimune bolezni, zmanjšujejo možnost srčno-žilnih bolezni, nadzirajo krvni pritisk in holesterol, proizvajajo vitamine, encime, antioksidante in druge bioaktivne snovi. Uporaba probiotikov naj bi tako omilila potek bolezni in skrajšala čas zdravljenja.

Probiotiki so dobra izbira za starše, katerih otroci imajo povečano tveganje za alergije in nevrodermitis. Mnoge študije namreč potrjujejo znatno zaščito. Kakor so tudi nekatere študije pokazale, da so probiotiki omilili simptome pri že obstoječih alergijah in nevrodermatitisu.

Določene obetavne rezultate so pokazale tudi raziskave na področjih prebavnih težav, drisk na potovanjih, intolerance na laktozo, čezmerne telesne teže, vnetja sklepov in tudi sladkorne bolezni.

Priporočila glede jemanja probiotikov

Avtorica knjige Čarobno črevesje, Giulia Enders, svetuje, da sami preizkušajmo, kateri probiotiki nam najbolj ustrezajo, torej pomagajo. Če se po štirih tednih nič ne spremeni, je čas za novo vrsto bakterije.

Vedeti morate, da pri vsaki vrsti bakterije veljajo ista pravila – in sicer, da jih je potrebno redno jemati približno štiri tedne in porabiti pred iztekom roka uporabnosti. Po iztečenem roku uporabnosti namreč ni več dovolj živih bakterij, ki bi lahko še karkoli dosegle.

Kakšen je dober probiotik?

  • Ima več kot 5 milijard CFU ( colony forming unit – število kolonij, v kateri so samo žive celice)
  • Po prehodu čez prebavni sistem preživi, se naseli in razmnožuje.
  • Sevi, ki dopolnjujejo učinke drug drugega. Biti morajo iz rodu laktobacilov in bifidobakterij.
  • Njihov učinek potrjujejo klinične raziskave.
  • Med postopkom proizvodnje in pakiranja sevi ostanejo živi.
Probiotiki

Prebiotiki

Ponavadi malo slišimo o prebiotikih, vendar moramo vedeti, da so izredno pomembni za zdravo in močno mikrobioto. Njihov namen je namreč, da z njimi hranimo dobre bakterije in jih tako spodbudimo. Edini pogoj za dober izid je, da se morajo kjerkoli v črevesju že nahajati dobre bakterije.

Dobre bakterije s tako hrano postajajo krepkejše in tako tudi osvajajo čedalje več prostora. Nasprotno pa slabe bakterije ne morejo uporabljati prebiotikov, v nekaterih primerih jih lahko porabijo le skromne količine, kar ne more imeti negativnega vpliva na naše zdravje.

Jedi, ki teknejo tudi laktobacilom in bifidobakterijam so na primer krompirjeva solata, šparglji, cikorija, čebula, česen, por, topinambur, artičoka, riž, banane, polnozrnati kruh.

Sklenimo prijateljstvo z mikrobi

Bodimo prijatelji našim malim spremljevalcem. Oni nam stojijo ob strani. Hranimo se kvalitetno, saj bomo tako nahranili tudi njih. Mikrobi uživajo v rastlinskih vlakninah. Zato naj bo na mizi sadje, zelenjava, polnozrnati izdelki.

Jejte čim manj ali še bolje, nič sladkorja. S sladkorjem se najrajši hranijo prav tiste bakterije, katerih ne želimo v naši bližini. Tiste … slabe.

Dajmo dobrim mikrobom vse kar potrebujejo, da se bodo pri nas dobro počutili. Le tako nam bodo pomagali ohraniti naše zdravje in vitalnost.

Viri:

  • Giulia Enders: Čarobno črevesje
  • E. Sonnenburg, J. Sonnenburg : Starving Our Microbal Self: The Deleterious Consequences of a Diet Deficient in Microbiota-Accessible Carbohydrates
  • Adriana Dolinar, Sanja Lončar, Katja Podergajs, Rajko Škarič: Vojna ali mir z bakterijami?
  • Sandra Strehle, Christiane Schäfer: Zdravo črevesje

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Sign up to our newsletter!

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.